ƁEYDURU GANNDAL : ARDIIƊO YAAKITORAAƁE ƁEN, KUUGAL RIO TINTO E ARDIIGU GINE NGUN

Konaakiri, ñannde 21 yarkoma 2025, Ardiiɗo yaakitoraaɓe tolnuno jannguɓe Oxford ɓen tippude e eɓɓoore luujondiral Rio Tinto e Ardiigu Gine ngun fii ɓeyduru ganndal  huɓindiiɓe liggotooɓe ka laamorɗe Gine.

Gila 2023, huɓindiiɓe 19 ka laamorɗe Gine e 11 liggotooɓe Rio Tinto tawaama e nduu ɓeyduru ganndal e ndee eɓɓoore « Managing Mining, Oil and Gas for National Development »,

Ardiiɗo yaakitoraaɓe ɓen jarnii ndee eɓɓoore, o ɓanngini wonnde hinde jeyaa e ko haanuɗon waɗude. O anndintini leyɗe ɓantiiɗe ɗen fow ko ganndal ɓantiɗe. o ɓannginiri ɗun leydi Sinngapuur. Ardiiɗo yaakitoraaɓe ɓen holli faandaare ardiigu ngun e nde tawnoo jannde nden ko doosal mawngal fii ɓantal ngenndi. « Singapuur, kun ca’un yunngooɓe wonii saare mawnde alɗunde e nder aduna on ». O watti ɗon ko yo huɓindiiɓe ginenaaɓe ɓen, yo tippu e ɗun ñinnana Gine sifa mun.

Adi o hommbude, Ardiiɗo yaakitoraaɓe ɓen hollii tama’u e nder aroore ɓadiinde fii timmbugol ko innetee tink-tanks ɗuuɗuɗi ko ndayginana ngenndi ndin.

SEPPURU OOLE : ARDIIƊO YAAKITORAAƁE ƁEN ƁANNGINII EƁƁOORE FII TEFOORE HUUƁUNDE

Konaakiri ñannde 19 yarkoma 2025 Ardiiɗo yaakitoraaɓe ɓen, ardino seppuru ooleeru (rose) nde yaakitoraaɗo fii cellal ngal timmbi ñalaande dewo (alat)  fii haɓugol ndee nawnaare inneteende kanseer “cancer du sein, du col de l’utérus et pour la promotion de la santé mentale”. E nder ɗun, Ardiiɗo yaakitoraaɓe ɓen ɓannginii angisannde laamu ngun fii tawnugol adintinal ndee nawnaare e faandaareeji ngenndi ndin.

Yeeso gollooɓe ka ñinnirɗe laamu, luujooɓe woni e karallaagal maa e faggudu e duuɗuɓe ɓii-leydi’en. Koohoo Aamadu Wuuri Baa jarnuno timmbuɓe ɗun ɓen, o watti ɗoo wonndema ɗun ko maande yurmondiral e naɓɓidal ɓii-leydi en. O watti yo jamaa on dolnor eltere ɓanndu e tefugol ko lawɗi si tawii ɓe aldaa e ɗee nawnaaje sabu ko ɗun waawataɓe danndude ɗee nawnaaje.

Wonnannde jonnde aranere e yaakitorɗe ɗen, lollinol mawngol waɗii fii tefoore nawnaare nden fii sonnaaɓe liggotooɓe ton ɓen fow. O inni yo ɗeya yaakitorɗe e dame laamorɗe e duɗe mawɗe … yo warru non.

« hinaa fii cellal ngal tun, ko farilla wonannde kala neɗannke e dosngal ngenndi ndin », O watti ɗon wonnde nduu seppuru waajagol yimɓe ɓen no haani duumaade.

Ardiiɗo yaakitoraaɓe ben, lanndike immagol fii danndugol hiwa ɓeynguureeji ginenaaɓe ɓen.

HEYƊINTINANNDE NGENDI NDIN : ARDIIƊO YAAKITORAAƁE ƁEN JARNII DARTOL LAAMU NGUN.

Konaakiri, ñannde 17 yarkoma 2025. Ardiiɗo yaakitoraaɓe ɓen ardino gollal daginndol dartol laamu ngun e eɓɓoore heyɗintinal leydi ndin e banŋe heyɗintingol ardiigu ngun  eɓɓoore jammaande ka ñoggugol e faransiire -PREMAP)

Ndee eɓɓoore no faandii ɓannginngol ŋakkereeji ñinnirde ɗen ɓanngina caɗeele e ɓure fii heyɗintingol eɓɓoore ardiigu ngun.

Ardiiɗo yaakitoraaɓe ɓen, jarnuno golle waɗaaɗe ɗen  o ɓanngini ɓure ko woni e nder eɓɓoore nden fii no ɓe timmbira laawol ardiigu kesol e duumotoongol “ ardiigu ngun haanaako yaarude e innde neɗɗanke ko yo ngu wonu aala etirɗo polgal e ɓantal jamaa on fow. Ko hasii, kon heyɗintinal no tiniree waa kuugal fewtinaangal fii lorrugol neɗɗo, hara ko fii ɓantal ngenndi ndin.

Ardiiɗo yaakitoraaɓe ɓen dolnorno innugol no haani ka njuɓɓudiiji laamorɗi kenndeeji timmbee faandorɗi ɓure.  O anndintini kuugal ngal Ardiiɗo yaakitoraaɓe ɓen haani waɗude tippude e Sariya Mawɗo hawtaandi ndin : « hiɗen haani yiltagol e ɓaawo rewrere neɗɗo timmben laamorde yaadu nde e luujondiral ka ɓuruɓe ardinaa ɗun non gasii woo si en fow en tinnike.

Fii joofingol, o jantino ngol tinndol ɗoo : “Si fulkuru gollay no haaniri ko bee ñiiƴe ɗen ƴakka , konondol ngol ɓenna e ɗeƴa terɗe kun kala golla golle mun ɗen. Ko ɗun woni ñinnirde. E ko ɗun haanuɗen anndude”.

 

LANNDUGAL FII SARIYA MAWƊO 2025 YEWTERE ARDIIƊO YAAKITORAAƁE, ARDIIƊO LAAMU KOOHOO AAMADU WUURI BAA

Yiɓɓe kafidaaɓe Hawtaandi,

Ñannde 21 settambur 2021, jamaa Gine on waɗii suɓo dimo tabintinirgol Sariya Mawɗo on suɓagol eyyo. Tippude e limoore kenentinre, Yaakitorde ardiigu leydi ndin e lare mun ɗen, Jamaa on suɓike eyyo yeru 89 % e hoore jamaa on nootorii noddaandu ndun yeru 86,42 %.  Ɗun ɗoo ko laawol fii ruttugol ngenndi sariyayankoori.

Ngal lanndugal, ñannde 21 settambur 2025 no wonndi e ma’anaaji goo lugguɗi : hingal ɓanngini moƴƴintinal hakkunde dawla on e kawtite renndo ngon e kadi ko ngal fuɗɗoode laawol fewtinngol ngenndi ndin e laawol kesol humondirngol e ɓantal e rendo demokarasii e yurmondiral tippude e ngenndi heyri.

E innde Ardiiɗo Hawtaandi ndin, ardo ngenndi ndin Seneral Maamadii Dummbuyaa e innde Laamu ngun miɗo jarna on sanne weltanoo on weltaare mawnde.

 Yiɓɓe kafidaaɓe hawtaandi

Laamu ngun no jarna pinal et faamu mon e banŋe demokarasii. On ɓannginirii ɗun wonnde leydin men ndin ƴettii fokkitannde heyre.

E lare leydi ndin fow, ca’e e koɗooli e ka jananiri on ɗuuɗuɓe on dawuno tottugol hannduyee mon on e nder deeyere, wonndude e faamu demokarasi, ŋakkere ɓanngaali hay e nokku, gooto gaañaaki, gooto hayraaka : ɗun ko polgal ngenndi.

Ngal polgal ko dimɗe wakkilaare men mawnde, gila ka winnditagol, haa e suɓongon, haa e hiwooɓe suɓo ngon woni ko ngenndiyankooɓe woni ko winndereyankooɓe, suɓo ngon lannii e nder laaɓal e nder teddungal.

On huccinii ɗerol yewtereeji ɓaawoɗo, on suɓike gomɗinngol aroore. Koo ko suɓiɗon “eyyo” no jeyaa e hoolaare e pellital baylal Hawtaandi ndin. No jeyaa e ko udditanta en laawol fii soɓagol ardotaaɗo on e mbatoo ɓe ɓen ka mbatu mawngu e ɓee ka kominuuji sabu ko ɗun joofinta ruttal ngal e ngenndi sariyayankoori.

Woni ko eyyo woni ko oo’o  ɗun no ɓanngini aƴƴere men e banŋe demokarasii, miɗo weltanoo on fii moftal ngal ɓannginir ɗon e piiɗe mise. E miɗo jarna kala liggiiɗo fii no nduu muraadu laatora woni ko Gine, woni ko ka jananiri.

  • E Pelle ɗoworɗe e ardiiɓe mun ;
  • E sindikaaɓe e kawtitte liggotooɓe;
  • E sukaaɓe e sonnaaɓe ɓe doole mun tammbitii suɓo-suɓo ngon ;
  • E mawɓe koohooɓe e kawtitte renndo ngon fii deeƴeere nde ɓe ardini nden
  • E konu e halfinaaɓe kiwal ngal fii faamu maɓɓe ngun;
  • E ñawndooɓe ɓen, e humpitooɓe ko ñalli e ƴewtiiɓe e jeyaaɓe ka DGE fii angisannde maɓɓe nden;

Miɗo ɓanngina ɗoo wakkilaare  Arrdiiɗo Hawtaandii ndin Seneral Maamadii Dummbuyaa mo angisannde mun newini nduu muraadu no haaniri.

« eyyo » on, hinaa polgal senngo wooto, kono ko polgal ginenaaɓe ɓen fow. Wonannde suɓinooɓe ɓen « oo’o » miɗo inna suɓo mon ngon no hitti. Yewtidugol e welditugol ko faandaare mawnde wonannde laamu ngun.

CNRD hunnii aadi ndi ɓe ƴettani jamaa Gine on. Damal kesal udditike, damal suɓo-suɓo saatiingo ngon e nder hunndaari deeƴundi e nder ɓuttu e nder demokarasii e ɓantal.

CNRD no hunnude aadi mun, aadi toppitagol alhaaliiji heyɗintino. Faandaare amen nden ko timmbugol ngenndi heyri naɓidundi e fow tippude e demokarasii wonndude e ñinnirɗe kenndeeje e faggudu yaajundu e mawningol ɓural neɗɗanke. Eɓɓoore simandu 2040 no yoni ko hooloren.

Oo saa’i taarikayankeejo no jeyaa e nder yontere kettal ndimu leydi men ndi anndintinten duuɓi 67 mun e ley tiitoonde “ tippen e ko feƴƴi, timmben aroore, en fow ”

Taariiika on maanditoyto wonnde ñannde 21 settambur 2025 jamaa dimo Gine on foccii ɗatal fii ngenndi demokarasii ñiiɓundi.

Yo wuuri demokarasii ! Yo wuuru Hawtaandi ndin ! Yo wuuru Gine !

 

 

ƳEWTANNDE ƁAWTO LANNDUGAL NGAL : KURUSA ƁANNGINTINII NAƁIDAL MAƁƁE E MIIJOOJI ARDIIƊO MAAMADII DUMMBUYAA

Kurusa ñannde 10 yarkoma (oktobur ) 2025 e nder ƴewtal ngenndiyankewal fii jarnoore jamaa batte polgal « eyyo » ka lanndugal 21 silto (settammbur) Ardiiɗo Yaakitoraaɓe ɓen Aamadu Wuuri Baa aruno ka saare taarikayankoore Kurusa.

Mowɓe saare nden wonndude e lanɗo gorol ngol Alahajji Nankuma Keetaa jaɓɓiino mo e nder welo-welo mawngo. Ardiiɗo yaakitoraaɓe ɓen, yottinno e maɓɓe hiwraango e jarnoore ardiiɗo Hawtaandi ndin Ardo Maamadii Dummbuyaa sabu wakkilaare maɓɓe nden e needi ndi jamaa on ardini fewndo suɓo-suɓo feƴƴungo ngon.

Mawɓe Kurusa ɓen weltori seenayee on, ɓe heyɗintini angisannde maɓɓe nden e tawtugol tammbitoo njuɓɓudi heyɗintinal ngenndi ndin e nder naɓidal e nder deeƴere

Ardiiɗo yaakitoraaɓe ɓen senngo mun toriiɓe ñiiɓugol e ngal naɓidal maɓɓe fii yo ngenndi ndin duumo e ɓuttu woppa caɗelee mun kiɗɗe.

DAABOLAA COOBAAMA SABU TINNAARE MAƁƁE NDEN FII LAATAL LAANNDUGAL DOSNGAL LEYDI NDIN

Ko Daabolaa woni timmoode ƴewtannde fii jarnoore batte suɓo-suɓo ngon. Ardiiɗo yaakitoraaɓe ɓen, imminano ka laral laamorde Faraana fii yottingol e mokobaa saare nden e jamaa on  nelal Ardiiɗo Hawtaandi ndin sabu mottondiral mawnngal ngal ɓe waɗi fewndo suɓo-suɓo fii lanndugal ngal ñannde 21 silto feƴƴɗo. Aamadu Wuuri Baa e gollideteeɓe makko ɓen jarnuno Daabolaa sabu needi ndi yimɓe ɓen ardini ndin e angisannde maɓɓe nden  fewndo suɓo-suɓo ngon e nder laral ngal fow.

Koolaaɗo jiñino foolirngo « eyyo » torike jamaa on tabitugol e nder ndin needi e giggol ,genndi mun sabu ɗii no jeyaa e sartiiji ɓantal e huuwondiral duumiingal

Mawɗo gorol ngol Alajji Mammadu Sayba Foofanaa wonndude e luujooɓe makko ɓen ɓannginno weltaare maɓɓe sabu golleeji ɗi Ardiiɗo Hawtaandi ndin woni e timmbude ka laral maɓɓe. Ɗun ɗoo hollii e wi’a makko anniyee mawɓe laral e yaadugol e miijooji ɓantal Ardiiɗo Hawtaandi ndin

ƳEWTANNDE ƁAWTO LANNDUGAL NGAL : MAWƁE MAAMUN ƁEN JAƁƁIKE ARDIIƊO YAAKITORAAƁE ƁEN

Maamun ñannde 11 yarkoma (oktooburu) 2025 e nder ƴewtannde ɓawto lanndugal ngal, Ardiiɗo Yaakitoraaɓe ɓen koolaaɗo iñino suɓo-suɓo ngon ñannde 21 silto (settambur) feƴƴuɗo, heɓuno jaɓɓo mawngo ka saare Maamun . Mokobaaɓe saare nden sanni mo tolni e nder welo-welo mawngo e yeeso ardiiɓe laral ngal fow.

E nder ɗun, wano no o warri non e nokkeeli goo, Ardiiɗo yaakitoraaɓe ɓen heyɗintinanno mawɓe laral ngal salminaango e jarnoore Ardiiɗo Hawtaandi ndin Seneral Maamadii Dummbuyaa. Kanko kadi o jarniɓe sabu angisannde maɓɓe nden fii ɓuttu e naɓidal no newori ngal ɓe ardini fewndo suɓo-suɓo ngon. Ɓe seedi e hoore du’aaji heewuɗi fii ɓuttu e ɓantal duumingal wonannde ngenndi Gine ndin

TONTONDIRAL HAQQEE GASATAA GAY JAYNDEEJI KENNDEEJI, JALLOƊI E TIMMBOOJI HOLLII ARDIIƊO YAAKITORAAƁE ƁEN YEESO JANYNDEYANKOOƁE ƁEN MAAMUN

E nder ƴewtannde jamaa on ɓaawo lanndugal ngal, Ardiiɗo yaakitoraaɓe ɓen yewtiduno e jayndeyankooɓe ɓen ka laral Maamun.

E nder nden yewtere, o ɓanngini kittol tonntondiral haqqee wano faandorii non Ardiiɗo Hawtaandi ndin Seneral Maamadii Dummbuyaa. Ngol kittol no haanaa teddineede e banŋe ɗen fow.

«Tontondiral haqqee gasataa gay jayndeeji kenndeeji, jalluɗi e timmbooji wano no mi hollirnoo  non e saa’i Serekore e kadi e nder lare goo. Demokarasii no hanndi e giiɗe goo wonndude e giiɗe ardiigu ngun » ɓanngini Ardiiɗo yaakitoraaɓe ɓen.

Ardiiɗo yaakitoraaɓe ɓen holluno fahin jayndeyankooɓe ɓen Maamun yo ɓe hunnu no haaniri faandaareeji jayndeyannji ɗin wonndude e ñentingol laawol demokarasii.

MAAMUN KA SUUDU SUKAAƁE ƁEN AARDIIƊO YAAKITORAAƁE ƁEN JARNII ANGISANNDE JAMAA ON

Ko e nder welo-welo mawngo, ardiiɓe Maamun jaɓɓii Ardiiɗo yaakitoraaɓe ɓen wonndude e gollideteeɓe maɓɓe ɓen, a jaɓɓaa ka suudu sukaaɓe ɓen. Ɗun non ko waɗi ko yeeso jamaa mawɗo (ardiiɓe e suukaaɓe )

Ardinaaɗo on ka Komiinu Maamun e guwerner laral Maamun ngal weltanino ardiigu ngun wakkilaare maggu fii ɓantal laral ngal.

E innde Lannɗo leydi ndin, Ardiiɗo yaakitoraaɓe ɓen weltanino jamaa Maamun on sabu laatagol no haaniri suɓo-suɓo ngon ka lanndugal e tentinii polgal « eyyo «  ngal e nder laral ngal e nder ngenndi ndin fow.

E nder ko o ɓanngini wakkilaare jannooɓe ɓen fii humpitugol ko woni kon ka nder Sariya Mawɗo o weltaniiɓe fii angisannde maɓɓe nden fii Gine kafidaaɗo e deeƴuɗo.

O torii jamaa Maamun on ñiiɓinngol ɓuttu e naɓidal. Sabu ɗun ka sarti mawɗo fii e faandaare ñinnirde nden e banŋe ɓantal duumiingal e nder hawtaandi ndin.

Ka timmoode Ardiiɗo yaakitoraaɓe ɓen torino jamaa on nanondiral e nder deeƴere fii suɓo-suɓo saatiingo fii ardiigu hawtaandi ndin ñannde 28 bowte (deesammburu) 2025

KINNDIYAA JAƁƁIKE ARDIIƊO YAAKITORAAƁE ƁEN E NDER WELO-WELO MAWNGO.

Ardiiɗo yaakitoraaɓe ɓen Aamadu wuuri Baan de tawnoo ko koolaaɗo fii jiñinngol lanndugal ngal e nder ngenndi ndin jaɓɓaama wonndude e gollideteeɓe makko ɓen ka saare Kinndiyaa jammaande saare dimɗe.

Ka suudu sukaaɓe ɓen, jaɓɓo ngon laatino e nder welo-welo mawngo. Kanko Koohoo Aamadu Wuuri Baa o seeditike weltaare jamaa kinndiyaa on. Ardiinaaɗo komiinu Kinndiyaa Alhajji Jangoo Siisee ɓannginii e nder yewtere weltaare jamaa on fii seena Ardiiɗo yaakitoraaɓe ɓen

Guwerner Laral ngal Moodi Abuubakar Sidiki Jakitee heyɗintinii tawtannde heeriinde jamaa on e miijooji fii ɓantal Ardiiɗo Hawtaandi ndin Seneral Maamadii Dummbuyaa

Ardiiɗo yaakitoraaɓe ɓen e innde Lanɗo leydi ndin jarnii sanne yilɓe Kinndiyaa ɓen fii jaɓugol yaltude e nder ɗuuɗal tawdee e suɓagol ka lanndugal ñannde 21 silto (setembuur) 2025.