UNE GUINEE NOUVELLE EST POSSIBLE

Yewtere Ardiiɗo Yaakitoraaɓe ɓen Faraana Ka duɗal mawngal ISAV

Faraana ñannde 12 feeburiyee 2025

Sonna Ardiiɗo duɗal mawngal ISAV hertorgal demal, Cernooɓe jannooɓe e ngal duɗal, taalibaaɓe

du’iiɓe e sonnaaɓe ko welo-welo mawɗoo wonani lan tawdegol e mon. Yo on fellitu hari miɗo habbii

ndee ñalaande gila neeɓii, sabu ko on maande mawnde humindirnde wiɗagol e huutorgol ko wiɗaa fii

battingol e ngurndan jamaa on. Wurin ko sabu ɗun si mi ɓaƴƴinanay on gunndoo hun. Koolaaɗo Kuuɓal

(SG) mon on e jannooɓe goo no humpitii.

Meɗen yaccaade ñinnugol eɓɓoore inneteende PAEnA. Nden eɓɓoore ko fii toppitagol sukaaɓe feruɓe

artiraaɓe, sukaaɓe woppuɓe jannde no timmbira liggehoy yeñinaykoy jawle. Men yaccoto e mun. Ko

ɗun holli miɗo naɓidi e woɓɓe e jannooɓe on ɓen. On jaaraama sanne.

Ɗimmuɗun ko jarsiisihun nii, miɗo yiɗi faggudu koɗooli. Nduu faggudu wallitotoondu koɗooli men

ɗin e jamaa majji on no ɓe anndira pellet ko e nder Aljanna ɓe woni wano holliri woɓɓe. Kono oo

Aljanna, wano woniri non Alla no okkori en hakkille, waylen hunndaari men ndin, nokkeeli nguuree

men on. Huutoren hakkile men ɗen, wintoɗen ka koɗooli men e nder nooneeli golle heewuɗi.

Fii tutugol leɗɗe, hiɗen jogii leyɗe ɗe ɓe innata en huunde moƴƴataa e majje, hinaa goonga. Si wonirii

non ndaaren gonngal. Hanki hari mawɓe men, ko innata aawen dimɗeyankooje ɗen, leɗɗe ladde ɗen en

hatonjinaa sabu ladde nden no waɗori ɗen ɗon. Hannde ko ɗen non woni jawdi, sabu faggudu

humondirndu e leɗɗe ladde no mawnude tun. Hannde ko ɗe yeñinirɗe jawle ko mawni.

Si miɗo anndi ndii leydi no yoori kono no fuɗa e mayri oo noone leɗɗe ɗoo, e nder duuɓi 5, 25, 28 si

mi aawii ɗen haray mi wurnitiindi.

Tippude e ngal misal, ko honɗun mi faalaa wowlude? Hiɗon mari ganndal, hiɗon haani men wallude,

koɗooli amen ɗin wona wonunnde newiinde. E misal: Masanta men yahuno ƴewtagol wonunnde

sonnaaɓe Usuline. Hiɓe timmbi ko innetee biodigester. ɗun ko huunde newiinde fii moƴƴingol gaasi fii

kuɓɓan. Ɗun ɗon no wallitii jamaa on sabu ɓe yahataa nano e ñaamo fii teenugol donngal leɗɗe.

Awa ko fii innugol on, ko yo on huutor hakkile mon ɗen, fii ngenndi men ndin. Si mi innii ɗun on

jaaboto jooni wano honno? Awa Banki suukaabe ɓen tammbitoto on.

Suɓotooɓe ɓen laawol yeñinngol jawle ƴellitanto jooni hoore mun. Sabu wintaari mun no woodaa.

ɗimmun ɗun men huutoroyay woɓɓe e mon fii tammɓitagol mojobe sonnaaɓe e sukaabe suɓiiɓe demal.

Ko sifaa nii tun waawirten waylude leydi men ndin. Yaakitoraaɗo on ka duɗe Mawɗe holli naanen

wonndema ko demal men ngal faggirten miliyonji 14 jamaa men on. No moƴƴi. Kono faaandaare men

nden tigi -tigi ko yo tawu e nder duuɓi seeɗa hara demal men ngal waawii faggude miliyonji cappanɗe-

cappaɗe afirikinaabe e winndeyankooɓe.

Bengalades duuɓi no feƴƴi hari ko e nder tampere ɓe woni. Ko e nder pehinorɗe seeɗa, ɓe naɓi seeɗaaɓe

janngoyi fii demal, hannde hiɓe jeyaa e ɓurayɓe remude maaro e nder aduna on. Ɗun ɗon ko go’o.

Ɗimmun ɗun hiɗen wowla fii baylanduriu yaasi. Ko men wonunoo Serekore men yahuno e koɗolun,

ɓe hollimen awdi maaro iwrundi Koore-di-siid ndi tawata coñal mun no ɗuuɗi ɓuri ko woowuɗen

remude kon.

Hiɗon mari ganndal miɗo anndi hiɗon mari ɗoo wiɗotooɓe ƴellitiiɓe manaaɓe, kono ɓe wallitaaka fii

sendodugol ballafuyeeji maɓɓe ɗin fii no ɗi anndora.Sonna Ardiiɗo duɗal mawngal ISAV hertorgal demal, Cernooɓe jannooɓe e ngal duɗal etoɗen no ngal

duɗal hertorngal demal wona ƴanngal hakkunde du’iiɓe e sonnaaɓe yeñinooɓe faggudu. Ko ngol laawol

tun gassata en wallitaade fii lollinngol winɗanɗe e ballafuyeeji mon ɗin fii yo en tawe e janteteeɓe fii

mun ɓen nde fii gannde no wowlee. Aduna on annda wonnde e duɗal Faraana, wiɗotooɓe mawɓe no hen.

On jaraama sanne.

Partager:

Facebook
Twitter
LinkedIn